Z vami smo že od leta 2005...

Glivična okužba, ki jo imenujejo »atletsko stopalo«

Ste že slišali za atletsko stopalo? Najpogosteje se okužba kaže kot glivična bolezen stopal, ki se imenuje tinea pedis ali atletsko stopalo zaradi pogostejšega obolevanja športnikov. Povzročitelji obolenj so predvsem glivice rodu Trichophyton spp. Po nekaterih podatkih ima glivične okužbe stopal okrog 15 odstotkov odraslih ljudi v splošni populaciji. Atletsko stopalo je pogosto med športniki, še posebno tekači in plavalci.

 

 

Avtorica: Vesna Vilčnik

»Redna telesna dejavnost, ki je kakršna koli oblika ali vrsta gibanja, ki jo izvajamo redno in dovolj intenzivno, deluje kot varovalni dejavnik, ki krepi zdravje, veča kakovost življenja in podaljšuje življenje. Ugodni učinki redne telesne dejavnosti se kažejo na telesnem in tudi duševnem počutju. Zmanjša se tveganje za pojav bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni in debelosti, visokega krvnega tlaka, osteoporoze in možganske kapi. Znižuje krvni tlak pri tistih, ki že imajo povišanega, prispeva k obvladovanju prekomerne telesne teže in debelosti, veča telesno pripravljenost, vzdržuje mišično moč in gibljivost sklepov, blagodejno vpliva na   stres, tesnobo, depresijo in osamljenost,« poudari Irena Veninšek Perpar, dr. med., spec. epidemiologije in javnega zdravja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Mnogi športniki, še posebno atleti, tekači in plavalci, se pogosto srečujejo z neprijetno glivično okužbo stopal, imenovano atletsko stopalo. Okužba je sicer možna tudi preko drugih rekreativnih površin, kjer ljudje hodijo bosi, preko predmetov za osebno higieno, obutve in med družinskimi člani.

Skrb za stopala v bazenskih kopališčih

V bazenskih kopališčih obstaja tveganje za okužbo nog z glivicami. V čiste dele kopališča jih prenesejo okuženi obiskovalci, kjer glivice precej dolgo ostajajo žive, čas med izpostavljenostjo in okužbo pa je precejšen. Okužba se pojavlja pri otrocih in pri odraslih, pogosta je tudi pri starostnikih. Za okužbo je verjetno potrebna majhna poškodba kože. »Kužni delci so največkrat koščki keratina, kjer glivice preživijo daljši čas. Razlikujemo medprstno, luščečo in vezikulobulozno obliko. Medprstna oziroma interdigitalna oblika je najpogostejša. Navadno se začne v tretjem do petem medprstnem prostoru z luščenjem kože in pogosto brez spremljajočih težav. Včasih se pridružijo mehurčki, razjede in srbenje. Za drugo obliko je značilna luščeča in zadebeljena koža stopal ter rdečina podplata, pete in stranskega dela stopala. Vezikulobulozno tineo pedis pa označujejo vodeni ali gnojni mehurčki in tudi večji mehurji. Sama po sebi tinea pedis ni nevarna bolezen, vendar oslabi povrhnjico kože in olajša vstop drugim mikroorganizmom, predvsem bakterijam, ki lahko na koži povzročijo burnejše vnetne znake,« razloži Irena Veninšek Perpar, dr. med. Nezdravljena okužba stopal se lahko prenese na nohte ali druge dele telesa ali preide v kronično obliko.

Kako zdravimo težave z atletskim stopalom?

Učiteljica pedikure na Srednji zdravstveni šoli Celje in ocenjevalka v postopkih pridobivanja NPK za področje pedikure Marija Bec opozarja, da jediagnosticiranje in zdravljenje v domeni zdravnika. »Kadar sumimo, da je sprememba na koži ali nohtu stopala posledica okužbe z glivicami, vedno obiščemo zdravnika, ki bo z ustreznimi pregledi postavil diagnozo in predpisal zdravljenje,« pove. Irena Veninšek Perpar, dr. med., pa razloži, kako poteka zdravljenje. »Glivice dokažemo z mikroskopiranjem, osamitvijo in identifikacijo glivic na posebnih gojiščih. Diferencialno diagnostično moramo upoštevati kandidiazo, okužbe z bakterijami, luskavico, alergične manifestacije in nekatere druge bolezni. Za zdravljenje okužbe se večinoma uporabljajo lokalna protiglivična zdravila, pri razširjeni ali kronični okužbi pa sistemska protiglivična zdravila.« Pomembno je, da se držimo zdravnikovih navodil, navodil za uporabo in predpisanega časa jemanja zdravil.

Higiena stopal od A do Ž

»Higiena stopal je bistvena pri preprečevanju glivičnih obolenj stopal. Zdrava, nepoškodovana in negovana koža je najboljša zaščita. Tam, kjer je koža stopala izsušena, razpokana, poškodovana in je pridružena še slaba splošna telesna odpornost, je možnost, da se naselijo glivice, veliko večja. Poleg vsakodnevne osnovne nege, to je umivanje pod tekočo pitno vodo, z milom, natančno osušena stopala z brisačo – tudi med prsti, je zelo pomembno, da kožo na stopalih namažemo s kremo. Izbire je veliko in za vsako stopalo se najde ustrezna,« razlaga Marija Bec. Pri zaščiti pred atletskim stopalom je pomembna tudi nega nohtov. »Nohtov ne krajšamo ´v živo´, ampak moramo pustiti dovolj prostega roba, da lahko noht opravlja svojo zaščitno funkcijo. S tem hkrati preprečujemo tudi vraščanje nohtov. Za nego nog uporabljamo svoj pribor. Pazljivo ravnamo z obnohtno kožico, ki jo po umivanju z brisačo nežno potisnemo navzdol, da se ne prirašča na noht. Še posebno kadar se odpravljamo v bazene ali savne, je priporočljivo noht in kožo zaščititi s sredstvi, ki preprečujejo naselitev glivic.«

Suha stopala, menjavanje nogavic in čevljev

»Da do tovrstnih okužb ne bi prihajalo, si je potrebno po uporabi prhe noge temeljito obrisati in osušiti. Enako velja, ko se vračamo iz bazena ali savne, kjer je smiselno uporabljati tudi lastne natikače. Pomembna je tudi izbira in menjava nogavic. Svetujemo uporabo bombažnih nogavic, ki jih je treba menjati dnevno oziroma po končanem treningu. Nogavice peremo pri 60 stopinjah Celzija,« razloži Irena Veninšek Perpar, dr. med. Doda še, da je pomembna tudi izbira in redno menjavanje športne obutve. Športna obutev mora biti dovolj zračna in udobna, po treningu pa jo je treba prezračiti in osušiti. Priporočljivo je tudi redno pranje športne obutve. Poleti je potrebno nositi zračna obuvala in hoditi čim več bos. Upravljavci kopališč pa morajo dosledno vzdrževati površine bazenskega kopališča (čiščenje, razkuževanje), sanitarij, tušev, oblačilnic, s posebnim poudarkom na površinah, kjer kopalci hodijo bosi.

 (okvir) Osebna izkušnja tekaškega trenerja

»Z atletskim stopalom sem se zelo verjetno srečal, ne da bi takrat vedel, v slačilnici in tuših na atletskem stadionu v Celju. Zato je ime atletsko stopalo v mojem primeru kar pravo. Čeprav v resnici pri tem delamo krivico atletiki, kraljici športov. Atlet v angleškem jeziku, kjer so poimenovali to glivično obolenje, pomeni športnik. Kakor koli, na podplatu so se mi takrat pričele pojavljati drobne zajede. Imel sem okoli 16 let. Na srečo sem se te ´domače živali´ hitro znebil. Od takrat naprej sem se po treningu prhal obut v plastične natikače. Ker se mi sicer stopala kar precej potijo, se trudim, da redno osušim obutev in precej pogosto menjam nogavice. Ko se lotim daljšega teka, je menjava nogavic in obutve izjemno blagodejna. Nazadnje, ko sem tekel 100 kilometrov, sem se na približno pol poti preobul in svežina v stopalu me je na neki način na novo napolnila z dodatno željo do teka. Prekratki in preozki tekaški copati lahko gredo tudi z roko v roki z vzroki, ki pomagajo, da se glivice naselijo na nas. Predlagam, da skozi dan pogosto menjamo obutev in nogavice, še bolje, da nismo skozi ves dan obuti,« opiše svojo izkušnjo Urban Praprotnik, prof. šp. vzg. in tekaški trener.

 (okvir) Najpogostejši dejavniki tveganja

»Znano je, da ljudje pogosto dobijo glivično okužbo stopal na bazenih, skupnih tuših, savnah … Tu namreč ljudje z glivično okužbo stopal puščajo infektivne spore, ki preživijo tudi nekaj mesecev. Poleg nepravilne nege, poškodb kože stopala, nog, ki se zelo potijo, so tudi določena splošna obolenja, pri katerih je možnost okužbe z glivicami na stopalu večja: že obstoječe okužbe stopala, bolezni perifernega ožilja, ortopedske nepravilnosti stopala, sladkorna bolezen, imunska pomanjkljivost in druge.« (Marija Bec, SZŠ Celje)

Tinea pedis oziroma atletsko stopalo se kaže kot glivična bolezen stopal.

Pomembna preventiva jeosebna higiena s poudarkom na pravilni negi stopal in nohtov.

Športniki, pozor: skrbno izberite, redno perite in menjavajte nogavice ter obutev.