Z vami smo že od leta 2005...

Alergijska bolezen v različnih oblikah

Alergije so pogoste kronične bolezni otrok in odraslih. So eden najpogostejših razlogov za obisk otroka pri pediatru ter pogost razlog za obisk družinskega zdravnika predvsem v spomladanskem času. Pogostost alergijskih bolezni je v zadnjih desetletjih v zahodnem svetu naraščala, t. i. “zahodni življenjski slog” (z večjo splošno higieno ter onesnaženostjo okolja) je namreč največji dejavnik tveganja za razvoj alergijske bolezni. Trendi trenutno kažejo, da se naraščanje alergij v razvitih državah le ustavlja. 

 

 

 

Maša Robič, dr. med.

Razvoj alergije pri otrocih

Potek razvoja alergijske bolezni je pri otrocih specifičen. Značilno so v prvem letu najpogostejše alergije na prehranske alergene, zlasti na kravje mleko, jajca, alergogena žita in stročnice, prizadeta organska sistema sta prebavila in koža. Do tretjega leta starosti preobčutljivost na kravje mleko in jajca pri večini otrok postopno izzveni, pojavijo pa se alergije na dihalne alergene ter na novo uvedeno hrano. Po tretjem letu so dihalni alergeni najpogostejši vzrok alergijske bolezni otrok, ki značilno prizadenejo dihala. Znano je, da izpostavljenost alergenom v zgodnjem otroštvulahko povzroči razvoj alergije kasneje v življenju. To velja predvsem za otroke staršev, ki imajo sami alergijo. Če je eden od staršev atopik, je verjetnost, da bo atopik tudi otrok, 30-odstotna, če pa sta atopika oba starša, verjetnost naraste na 60 odstotkov. Visoka koncentracija alergenov (npr. pršice) v bivalnem okolju takega dojenčka poveča verjetnost za razvoj alergije na ta alergen kasneje v življenju. Ni pa prepričljivih dokazov, da bi prehrana nosečnice in doječe matere z izločitvijo potencialno alergogene hrane preprečila razvoj alergije pri otroku. K naravni obrambi dojenčkovega telesa proti mikroorganizmom in k odzivu regulacijskih celic imunskega sistema ‒ limfocitov prispeva tudi uživanje vitamina D. Kot edina zanesljivo učinkovita preventiva razvoja alergijskega obolenja pri otroku je, da ni izpostavljen cigaretnemu dimu.

Zakaj je pojavnost alergije v zadnjih desetletjih naraščala?

Ker je pojavnost alergij v zadnjih desetletjih hitro naraščala, sklepajo, da so za razvoj alergij odgovorne predvsem spremembe dejavnikov iz okolja oziroma t. i. “zahodni življenjski slog”, kot smo že omenili. Obstaja več hipotez, ki pojasnjujejo porast alergij. Higienska hipoteza pravi, da je za normalen razvoj imunskega sistema otroka potrebna izpostavljenost mikroorganizmom (okužbam), ki so pomembne za razvoj črevesne bakterijske flore. Kadar te izpostavljenosti ni, se imunski sistem ne more normalno razviti in se preusmeri v razvoj alergijske senzibilizacije. Ta hipoteza je podprta s številnimi raziskavami, ki kažejo, da so alergije manj pogoste v nerazvitem svetu ter hkrati manj pogoste pri otrocih, ki živijo v kmečkem okolju, kar je najverjetneje posledica stika z domačimi živalmi in pitja sveže pomolženega mleka. Prav tako so otroci v razvitem svetu izpostavljeni dejavnikom notranjega okolja, ki prispevajo k večji pojavnosti alergij, to so kajenje, pršice hišnega prahu, hišne živali, plesni v bivalnih prostorih in pogoste virusne okužbe. Kot dejavnik zunanjega okolja pa krivimo onesnaženje zraka z izpušnimi plini, ki dražijo sluznico in lahko celo spremenijo lastnosti alergenov, ki povzročijo simptome alergije.

Vemo, da je dejavnik tveganja za razvoj alergije tudi alergija v družini, še več, genetski dejavniki določajo resnost izražene bolezni. Vendar pa se v zadnjih desetletjih genetski dejavniki niso toliko spremenili, da bi pojasnili porast alergijskih bolezni. Znano je, da je za razvoj alergije ali imunske tolerance ključna starost, pri kateri je otrok prišel v stik z določenim alergenom, ter količina alergena, ki ji je bil izpostavljen.

Oblike alergijske bolezni

Alergijsko bolezen poleg dihalnih alergenov povzročajo tudi nutritivni alergeni ter alergeni, ki pridejo v stik s kožo (nikelj, pik ose in čebele). Poleg alergije, ki se kaže z nosno-očesnimi in dihalnimi simptomi in znaki, obstajajo še druge oblike alergijske bolezni: alergija na hrano, urtikarija, angioedem, atopijski dermatitis, anafilaksija, kontaktni dermatitis.

Seneni nahod.Laikom je najbolj poznana oblika alergije seneni nahod (alergijski rinokonjunktivitis), ki nastane kot posledica preobčutljivosti na alergene, ki se nahajajo v zraku (cvetni prah, pelodi trav in zeli, hišni prah). Seneni nahod je v spomladanskem času, ko cvetijo rastline, zelo aktualna bolezen. V spodnji tabeli si lahko ogledate, katere rastline cvetijo v posameznem mesecu. Tekoč izcedek iz nosu, srbečica okrog nosu in oči, kihanje, pordele veznice oči so značilni znaki senenega nahoda. Za nekatere so manj, za druge bolj moteči, ljudje s hudo obliko senenega nahoda imajo težave s koncentracijo, spanjem, so utrujeni, otroci se zaradi njih težje učijo, zaradi česar lahko trpi šolski uspeh. Otroci imajo lahko nepravilni ugriz (malokluzija) zob kot posledico dihanja skozi usta zaradi zamašenega nosu. Zaradi motene funkcije evstahijeve cevi (povezave med nosom in ušesom) pri otrocih se kot zaplet senenega nahoda lahko pojavi tudi vnetje srednjega ušesa ali vnetje obnosnih votlin.Pojavnost alergijskega rinitisa in z njim povezane astme se je v preteklih letih povečevala, dandanes pa opažamo tudi povečanje prehranskih alergij.

Koledar cvetenja alergenih rastlin v Sloveniji

 

januar

februar

marec

april

maj

junij

julij

avgust

september

leska

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

jelša

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

topol

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

jesen

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

breza

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

platana

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

hrast

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

trave

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

trpotec

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

pravi kostanj

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

pelin

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ambrozija

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Alergija na hrano se kaže s simptomi in znaki preobčutljivostne reakcije na prebavilih (driska), koži (srbeč izpuščaj), dihalih (težko dihanje, kihanje, izcedek iz nosu) ali kot anafilaksija (otekanje jezika, obraza, dihalna stiska, kožne spremembe). Pri otrocih je v prvih letih življenja alergija na hrano pogosta, do petega leta pa v 80 odstotkih primerov alergija na hrano izzveni. Pri odraslih je pogostejša intoleranca na hrano. Otroci so pogosto alergični na kravje mleko, jajca, moko, arašide. Pri odraslih osebah pa je alergija na hrano največkrat posledica navzkrižne reaktivnosti, ki nastane zaradi molekulske podobnosti med dihalnimi alergeni ter alergeni v hrani. Težave se lahko pojavijo takoj ali pa tudi več ur po stiku z alergenom. Alergija se izraža kot koprivnica (kožne spremembe), otekanje vek in ustnic, izcedek iz nosu, dušenje, glavobol, driska, napenjanje, bruhanje, bolečine v trebuhu, slabost. Pogosta je tudi alergija na dodatke, barvila, aditive ali konzervanse, zato se je pri ljudeh s kakšno koli vrsto alergije pametno izogibati hrani, ki jih vsebuje. Za tiste, ki so alergični na jajca, je pomembno, da so cepljeni pod nadzorom na kliniki, saj nekatera cepiva vsebujejo jajčni beljak.

Urtikarija ali koprivnica je bolezen, ki se kaže z značilnimi urtikami (koprvikami), to so kožne spremembe, za katere je značilna ploščata oblika različnih barv in velikosti. Pojavijo se hitro in v nekaj urah izginejo. So močno srbeče, koža okoli njih je po navadi pordela, s praskanjem pa spreminjajo obliko. Urtikarijo pogosto spremlja otekanje globljih predelov kože (t. i. angioedem). Pojavlja se na mehkejših delih telesa, npr. na ustnicah, okrog oči, licih, prstih rok in nog, ne srbi, ampak lahko zaradi napetosti kože celo boli. Akutna urtikarija se lahko pojavi tudi v sklopu alergijske reakcije, na primer po piku ose ali čebele, po zaužitju zdravil ali nekaterih živil, lahko celo ob okužbi. Kronična urtikarija je večkrat posledica fizikalnih dejavnikov (mraz, pritisk na kožo). Pri več kot 80 odstotkih bolnikov zunanjega sprožilca za urtikarijo ne najdejo (t. i. spontana urtikarija). Akutna urtikarija se pojavi pri približno 10‒20 odstotkih populacije in večinoma spontano izzveni.

Anafilaksija je najhujša oblika sistemske alergijske reakcije, pri kateri pride do hkratne prizadetosti več organskih sistemov. Razvije se po izpostavljenosti različnim alergenom, najpogosteje po zaužitju alergenov v hrani, vdihavanju dihalih alergenov, pikih žuželk ali po zaužitju zdravila. Izjemno redko pa se pojavi kot zaplet cepljenja (v 1 do 10 primerih na 1.000.000 cepljenj). Kaže se z rdečico, srbenjem celega celesa, koprivnico, angioedemom, znaki zapore zgornjih ali spodnjih dihal (težko dihanje), znaki rinokonjunktivitisa (odstavek o senenem nahodu), slabostjo, bruhanjem, trebušnimi krči, drisko, hitrim bitjem srca, slabostjo, vrtoglavico, nezavestjo. To je urgentno stanje, zato je treba nemudoma poiskati zdravniško pomoč. Ljudje, ki so v preteklosti že doživeli hudo alergijsko reakcijo oz. anafilaktično reakcijo, imajo s seboj set za samopomoč (samoinjektor adrenalina).

Atopijski dermatitis je kronična vnetna bolezen kože, za katero je značilen pojav ponavljajočih se srbečih kožnih sprememb. Značilno se pojavi že v zgodnji otroški dobi. Pogosteje se pojavlja pri atopikih (pri osebah z nagnjenostjo k alergijam). Ti ljudje pogosto hkrati ali kasneje v življenju razvijejo druge vrste alergijske bolezni, npr. alergijski rinokonjunktivitis in alergijsko astmo. Atopijski dermatitis je posledica motene funkcije epidermalne pregrade v koži zaradi strukturnih in funkcijskih nenormalnosti kože. Gre za hudo kronično bolezen, ki poteka z obdobji izboljšanja. Starši lahko atopijski dermatitis prepoznajo po srbečici, ki je izrazita zvečer, lahko moti tudi spanec. Koža je zelo suha, značilni so suhi rdečkasti izpuščaji. Pri dojenčkih se nahajajo na obrazu, v lasišču in na zunanji strani komolcev in kolen, koža pod plenico pa ni prizadeta. Pri starejših otrocih se kožne spremembe preselijo na notranja področja kože ob velikih sklepih (komolec, koleno). Zdravljenje atopijskega dermatitisa je zahtevno in vključuje redno uporabo negovalnih krem, ob zagonu je potreben tudi kortikosteroid v obliki kreme ali tablete.

Alergijski kontaktni dermatitisje kronično, ponavljajoče vnetje kože, ki nastane, ko alergična oseba pride v kožni stik s tem alergenom. Najpogostejši kožni alergen je nikelj.

A Trend naraščanja alergijskih bolezni se je v zadnjih desetletjih ustavil.

B Genetika je za razvoj alergije pomembna. Ključno je tudi okolje ‒ več alergij opažajo pri otrocih iz urbanih predelov.

C Najhujša oblika alergijske reakcije je anafilaksija.