Z vami smo že od leta 2005...

Spomladanska utrujenost

Prihaja pomlad, ki pa ne prinaša samo več sončnih žarkov in prebujanje narave, ampak tudi morebitno spomladansko utrujenost. Pa ta res obstaja ali je zgolj mit in hkrati izgovor? Je možno, da letni čas s svojimi zakonitostmi vpliva na delovanje našega organizma? Po zimskem počitku spomladi res ne bi smeli biti utrujeni ali pač? Za odgovore na vsa ta vprašanja smo poprosili Ano Švigelj, dr. med., spec. druž. med.

 

 

Avtorica: Katja Štucin

Pomladi se dnevi daljšajo, narava se prebuja, začenja se novo življenje, zato je morda nekoliko nepojmljivo, da bi lahko prinesla tudi težave. Zato takoj na začetku preidimo k bistvu. Je spomladanska utrujenost res možno stanje organizma ali je mit, celo izgovor?

Spomladanska utrujenost seveda je možno stanje organizma in ni le izgovor. Verjetno ima veliko bralcev to izkušnjo, da v začetku pomladi kar nekako ne morejo dohajati dneva, ki se daljša in vabi k različnim opravilom. So preprosto utrujeni, kot že poimenovanje tega stanja organizma nakazuje – spomladanska utrujenost.

Kako pa se spomladanska utrujenost najpogosteje izraža?

Najpogosteje se izraža kot izčrpanost, zaspanost, brezvoljnost, skratka kot pomanjkanje energije, pa tudi kot sprememba razpoloženja: nemir, razdražljivost, pri nekaterih lahko kot večja občutljivost na vremenske spremembe, omotičnost, glavobol, bolečine v sklepih, itd.

Je spomladanska utrujenost povezana tudi s povišano stopnjo dejavnosti po dolgi, počasni zimi?

Obstaja več pojasnil za to stanje organizma, ki so vsa nekako logična. Dejstvo je, da se pozimi v našem telesu na več nivojih odvijajo zelo drugačni procesi, kot ko se dan začne daljšati in postane svetleje. Dogajanja do neke mere vodijo hormoni, pozimi prevladujejo drugi hormoni kot spomladi. Zaradi pomanjkanja svetlobe se pozimi izčrpajo zaloge serotonina, »hormona sreče«, in prevladuje melatonin, »spalni hormon«. Daljšanje dneva prinese več svetlobe in zato se sinteza serotonina spomladi pospeši, razmerje med serotoninom in melatoninom pa se začne obračati. Poveča se tudi tvorba endorfinov, ki sicer povzročajo ugodje, in spolnih hormonov, estrogena in testosterona, ki med drugim povečajo željo po spolnosti. Skratka tudi v našem telesu se začne dogajati »pomlad« kot nekakšno »prebujanje življenja«. To je sicer lepo, je pa tudi sprememba, zato telo potrebuje svoj čas, da se nanjo prilagodi. Dokler pa se ne vzpostavi novo ravnovesje hormonov, to občutimo kot breme, povečano utrujenost.
Spremembe se zgodijo tudi denimo na področju izrabe energije. Pozimi je naša presnova drugače naravnana kot spomladi. Ker moramo ohranjati stalno telesno temperaturo, nam bolj diši močnejša hrana z več maščobami in ogljikovimi hidrati. Če se poleg tega še manj gibamo in jemo hrano, revno z vitamini in minerali, imamo več možnosti, da nas doleti spomladanska utrujenost. Spomladi se nam presnova pospeši, telo porablja več energije in tudi to seveda lahko pripomore k občutku utrujenosti.

Se pravi, da je spomladanska utrujenost odvisna tudi od našega načina življenja, tj. prehranjevalnih navad, dejavnosti, počitka, stanja duha, itd.?

Spomladanska utrujenost je zelo odvisna od našega načina življenja. Pogosteje se pojavi pri ljudeh, ki se malo gibajo, pretežno sedijo, so prekomerno prehranjeni, so torej v slabši telesni pripravljenosti, pa tudi pri starejših in tistih z oslabljenim imunskim sistemom. Počitek in stanje duha sta povezana in na splošno zelo vplivata na naše počutje. Če je stanje duha slabo, bo tudi počitek bolj slab in obratno. Zato moramo skrbeti za oboje, za telo, da dovolj spimo, da gremo dovolj zgodaj spat (mislim na ure pred polnočjo, denimo ob 22.00) in da poskrbimo tudi za svojo dušo in duha, vsak na svoj način. Pomembno je še, da uživamo zdrave uravnotežene obroke. Pri vsakem obroku zaužijmo nekaj od čim bolj svežega sadja ali zelenjave in si tako preskrbimo nujno potrebne vitamine in minerale. V tem obdobju leta so v prehrani pomembne tudi beljakovine, ki so znane po tem, da »gradijo« telo. Jejmo malo maščob, ker mastna hrana občutek utrujenosti žal še poveča. Ne smemo pozabiti vsak dan zaužiti dovolj vode. Na to smo največkrat premalo pozorni. Tudi pomanjkanje vode v telesu občutimo kot utrujenost.

Od česa vse je torej odvisno, ali nas bo spomladanska utrujenost doletela ali ne? Lahko preprečimo, da bi nam prišla do živega? Kako to najlažje naredimo?

Vse, kar sem naštela, do neke mere vpliva na to, ali nas bo spomladanska utrujenost doletela ali ne. Torej, če se dovolj gibamo tudi pozimi, če se zdravo prehranjujemo in pijemo dovolj vode vsak dan, če lahko uspešno zadovoljimo svoje duševne in duhovne potrebe, če dovolj spimo, itd., je manj možnosti, da se bo spomladanska utrujenost pri nas zelo izrazila.

Koliko časa pa po navadi občutimo spomladansko utrujenost? Lahko določimo neko časovnico?

Spomladansko utrujenost po navadi občutimo od dva do tri tedne, in sicer v časovnem obdobju od sredine marca do sredine aprila.

Kaj pa če se počutje po tem obdobju ne izboljša? Je možno, da se spomladanska utrujenost razvije v depresijo?

Utrujenost je pogost znak, je eden od znakov pri različnih boleznih, denimo virozi, slabokrvnosti, motnjah delovanja ščitnice, srčnem popuščanju in drugih kroničnih boleznih pa tudi stanjih, kot primer lahko izpostavim nosečnost. Je pa tudi eden od številnih znakov, značilnih za depresijo. Vendar pri depresiji ne gre zgolj za telesno utrujenost, ampak ‒ kot že ime pove ‒ za potrtost, izgubo veselja do življenja, ni več zanimanja za stvari, ki jih je človek sicer rad počel. V tem se depresija razlikuje od spomladanske utrujenosti. Če bi se utrujenost kar vlekla, je seveda na mestu obiskati zdravnika, da preveri ostale znake, značilne za zgoraj navedene bolezni, tudi depresijo.

Najpomembnejše vprašanje je torej, kako lahko čim hitreje premagamo spomladansko utrujenost?

Največ lahko naredimo sami. Na urnik si dajmo redno telesno dejavnost, najbolje na svežem zraku. Če smo v slabši formi, začnimo s sprehodi po ravnem, najmanj 30 minut vsaj trikrat tedensko. Stopnjujmo hitrost hoje (več naredimo, če vključimo še zgornje ude, denimo z uporabo pohodnih palic), stopnjujmo tudi nagib terena, vključujmo vedno več vzpona. Privoščimo si dovolj spanja, jejmo zdravo hrano z dovolj vitamini, minerali in beljakovinami in z malo maščobami. In seveda živimo tako, da se bomo čutili čim bolj izpolnjene. Pa lepo pomlad!

Bodimo pozitivni

Spomladanska utrujenost je dokazano in povsem možno stanje organizma, ki muči številne med nami. Marec in april sta tista meseca, ko se lahko posameznik začne zavedati, da splošno počutje ni optimalno, opaža simptome, vendar jih večinoma še vedno ne označi za spomladansko utrujenost. Nekateri jih preprosto skušajo odmisliti, spet drugi postanejo zaskrbljeni, tretji lahko celo malce panični. Sreča pa je, da tovrstne neprijetnosti, ki sodijo v okvir spomladanske utrujenosti, minejo nekje do konca aprila. Je pa vsekakor najbolje prepoznati težave in ukrepati. Morda ne bo odveč znižanje hitrega tempa, kakšno razvajanje (izlet, masaža, obisk savne, druženje s prijatelji, itd.), skratka vsaj majhen odklop od vsakdana. Še najbolje je zagotovo ravnati preventivno, da do močne spomladanske utrujenosti sploh ne pride, kar lahko dosežemo s pravim načinom življenja. Poskrbimo, da je to karseda kakovostno. Ob vsem tem velja še enkrat več izpostaviti, da ne smemo pozabiti razmišljati pozitivno, pa bo marsikaj bolj preprosto, mirnejše in lepše.

Spomladanska utrujenost je zelo odvisna od našega načina življenja.

B To stanje traja od dva do tri tedne, in sicer v časovnem obdobju od sredine marca do sredine aprila.

C Spomladansko utrujenost lahko hitro premagamo kar sami.