Z vami smo že od leta 2005...

Tudi oko potrebuje gibanje

Potimo se na aerobiki, fitnesu, pilatesu, zumbi, ki krepijo mišice in skrbijo za dobro telesno pripravljenost. Kaj pa tiste mišice malce višje? Koliko izmed vas se kdaj spomni tudi na kondicijo oči? Intervju s prim. mag. Dragico Kosec, dr. med., spec. Oftalmologije, smo opravili zato, da nas strokovnjakinja opomni, da naše oči niso samoumevne in da so nenehno z vseh strani oblegane z zasloni in ekrančki vseh vrst. Le nekaj vaje je potrebne, da boste očem podarili paketek sproščenosti in blagodejnosti.

 

 

Avtorica: Andreja Hergula

Na fotografiji: dr. Dragica Kosec

Imamo v sodobnem času drugačne težave z očmi, kot smo jih imeli prej?

Pri otrocih se večje težave pojavljajo z dvojno sliko, škiljenjem navzven, med petim in desetim letom opažamo tudi otroke, ki imajo glavobole, ker pretirano gledajo na blizu in se premalo gibljejo zunaj.

Tudi odrasli tožijo, da imajo glavobole pa tudi utrujene oči, megli se jim na blizu ali daleč, saj nimajo urejene korekcije. Ob tem se lahko pojavljajo druga bolezenska stanja, ki se pojavljajo zaradi staranja.

Imajo pri teh težavah prste vmes tudi pametni telefoni?

Ljudje gledamo preveč na blizu s centrom vidnega polja, ki nam obrazloži, kaj pravzaprav gledamo. Periferija mrežnice pa se ob tem megli. Ta del očesa je namenjen temu, da gledamo okolico, se orientiramo v prostoru, da smo uravnoteženi v gibanju. Če ta slika ni jasna, se posledično pojavlja ali povečuje kratkovidnost, česar si ne želimo. Huje je pri otrocih, pri katerih razvoj še poteka.

Kako potem ravnati, če veliko »buljimo« v pametni telefon?

Najpomembneje je, da telefona ne uporabljamo za preganjanje dolgčasa. Telefoni so namenjeni kratkim informacijam, lahko nam omogočijo, da smo ažurni, hitri, a vendarle tega ne izrabljajmo preveč, saj ob preveliki uporabi prihaja do težav pri predpisovanju ustreznih očal, do glavobolov, dvojne slike, nelagodja, utrujenosti oči. Za to ljudje iščemo gromozanske organske vzroke, ki jih večkrat ni. Še posebej pozorni moramo biti pri otrocih.

Ob tem bi omenila laserske operacije, za katere se ljudje radi odločajo zaradi želje, da se rešijo nošnja očal ali kontaktnih leč. Večkrat z njimi prehitevamo, zato se po 40. letu lahko zgodi, da oseba potrebuje očala celo za daleč, ne le za bližino.

Z vajami za oči verjetno ne moremo popraviti vida. Lahko pa oko na ta način sprostimo, kajne?

Tako je. Doma bomo največ naredili, če bomo uravnotežili normalno gledanje. Med branjem  poglejmo vstran, razmislimo, kaj smo prebrali, in berimo dalje. Enako je pri delu za računalnikom, ko pritisnemo tipko »enter« ali ko se osveži ekran, poglejmo za trenutek stran in nadaljujmo z delom. S tem sprostimo gledanje v eno točko in na ta način oko spodbudimo, da ves čas telovadi v akomodaciji, pri čemer se oko sprosti tako na daleč kot tudi na blizu. Gre za podoben primer, kot človek, ki ves čas telovadi, teče, hodi, ima torej dobro kondicijo. Nekdo drug pa ves čas sedi v pisarni, se sprehodi le nekaj korakov do stranišča in nazaj. Zato bo slednji zadihan že ob najmanjšem naporu. Podobno je z očesom, tudi oko potrebuje fiziološko gibanje, delovanje. Pomemben je tudi pogled okrog sebe, z namenom, da bomo ves čas uporabljali periferijo vidnega polja in bomo tako bolj orientirani in motorično spretnejši.

Zanimivo, da je tudi motorična spretnost povezana z očmi …

Znane so študije, da so otroci v zadnjih 20 letih za 20 odstotkov manj motorično spretni. Razlog je nenehno čepenje v zaprtih prostorih, odsotnost gibanja ter neizkoriščanje potenciala, ki nam ga dajejo naše oči.

Še ena pomembna stvar: če bomo k okulistu po očala prišli pocelodnevnem sedenju za računalnikom (oz. pametnim telefonom) na delovnem mestu ali drugje, morda za knjigo v šoli, bodo očala verjetno prekorigirana v minusu ali hipokorigirana v plusu in ne bodo najoptimalnejša. Otrok oziroma odrasla oseba ne bosta tako sproščeno in umirjeno gledala, kot če bi bila očala predpisana s točnejšo dioptrijo. Naj ponazorim na preprostem primeru: ko gremo zelo lačni pomerjat obleke, nam je ta kos oblačila v tistem trenutku kot ulit, nato pa pojemo obilen obrok. Kaj se zgodi, ko si želimo obleko nadeti pred odhodom na koncert? Stiska nas čez trebuh. Podobno je z izmero dioptrije.

Kako umiriti oči, ko se težave z očmi (npr. trzanje očesa, bliskanje) pojavi zaradi stresa?

Trzanje je nadraženost motoričnega živca, do katerega lahko pride zaradi stresne situacije. Če smo preobremenjeni v šoli, službi in se čutimo, da nismo po volji ljudem okrog sebe, zraste napetost. Možgani se na to odzovejo, zato včasih dobimo neobičajne trzljaje oči. Okolica jih morda ne opazi, osebno pa čutimo, kako nam veka trza. Hitreje, ko se bomo umirili, lepše in hitreje se nam bo končalo tudi trzanje očesa, samo od sebe.

Pri nekaterih ljudeh se ob intenzivni telovadbi pojavlja pritisk v očesu? Gre za utrujenost oči?

Pritisk v očesu pri intenzivni telovadbi nastane zaradi močnejšega tonusa celega telesa, mišic itn. Zaradi močnejše prekrvavitve pride do porasta krvnega tlaka in do zvišanega tlaka v očesni votlini. Čutimo, da nas tišči. To je znak, da se tudi tisti, ki nimajo težav z očmi, ne ženejo prek svojih zmogljivosti, ker ne vemo, kaj se lahko zgodi. To je pomembno za ljudi z visoko kratkovidnostjo, visokim krvnim tlakom, glavkomom, sladkorne bolnike, saj lahko intenzivne telesne obremenitve privedejo do krvavitve in sprememb na mrežnici.

Kaj za oči narediti v oblačnih, meglenih dneh, ko je svetlobe bore malo? Vemo namreč, da je svetloba hrana za oči.

Zato, da lahko funkcioniramo in vidimo, je vsaka svetloba zadostna. Vendar je spekter svetlobe, ki jo daje umetna svetloba, drugačen od naravne. Eden izmed dejavnikov je UV-svetloba, modri spekter svetlobe, ki nas drži budne. Zaradi pomanjkanja te svetlobe smo pozimi bolj zaspani in razdraženi, saj nimamo normalne stimulacije. Zato v napol oblačnih dneh ne nosite sončnih očal. Skandinavci se znajdejo s prostori z osvetlitvijo, ki posnema naravno svetlobo in se poskusijo tam zadrževati. Pri nas pa za budno vožnjo skrbijo modre lučke v tunelih.

Ste vedeli, da … naš vid popušča že po štiridesetem letu, predvsem na bližino?

Ste vedeli, da … bliskanja v očeh ne smemo vedno pripisati stresu? Dr. Dragica Kosec razlaga, da če se nekomu bliska vedno z ene in iste strani in se istočasno usujejo smeti, lahko gre za prvi znak raztrganine mrežnice in grozečega odstopa mrežnice, kar lahko kasneje povzroči resne posledice poslabšanja vida.

A Pri delu z računalnikom in s pametnim telefonom čim večkrat poglejmo v daljavo.

B Pri trzanju oči, povezanim s stresom, se umirite in težave bodo minile same od sebe.

C K okulistu nikar po dolgotrajnem delu na bližino (napačna določitev dioptrije).