Z vami smo že od leta 2005...

Ko nas »useka« v križu

 

ABC

A = Lumbago ali ledveni usek  je topa bolečina v križu, ki lahko izžareva proti zadnjici in kolkom.

B = Ko se pojavi, je najbolje najprej počivati dva dni, nato pa se gibati.

C = Sprožajo ga sedeči poklici ali poklici z izjemno telesno obremenitvijo.

 

Kako pogosto od kolegov slišite »Usekalo me je v križu«? Pogosto, kajne? Za to obstaja strokovni izraz: lumbago. Vaš občutek je pravi, težava je res pogosta, saj lumbago doživi v povprečju 80 odstotkov ljudi! Sedenje veliko pripomore k izbruhu lumbaga. Če imate sedeči poklic in temu ne morete nič, ponujamo nasvet. Pri razjasnitvi tematike in preventivnih ukrepih nam je pomagal ortoped prim. Rasto Stok, dr. med.

 

 

Avtorica: Andreja Hergula

 

Večkrat se v družbi pogovarjamo, da koga kaj boli, enega vrat, drugega hrbet, tretjega križ, četrti čuti bolečine po vsem telesu. Lahko definirate lumbago? Je to sinonim za heksenšus?

Lumbago pomeni bolečino v predelu križa ali ledvenem predelu. To je le en del problematike tega predela, te hrbtenične bolečine. Heksenšus je grda popačenka, ljudje jo uporabljajo za bolečino v vratu, pravijo, da zaležijo vrat. Pomeni kar koli, neko nenadno bolečino. Lumbago pomeni običajno nenadno bolečino v križu, a izraz se uporablja precej preširoko, nenatančno. Bolečina v križu, ki je sinonim za lumbago, je širši problem. 80 % ljudi v svojem življenju doživi bolečino v križu.

Visoka številka …

Najbolj obremenjeni del hrbtenice je ledveni del. Vratna hrbtenica je obremenjena predvsem pri sedečih poklicih in pri poklicih v prisilnem položaju. V zgodovini razvoja je bila ledvena hrbtenica pri vseh drugih štirinožnih sesalcih, razen pri človeku, predvidena kot povezava med sprednjim in zadnjim delom telesa. Ko pa so se sesalci, npr. šimpanzi, kasneje ljudje in nekateri sesalci razvijali, se je pojavila tudi bolečina v križu. Druge živali je nimajo. Pokončna drža je nastala razmeroma hitro in v razvoju človeške hrbtenice precej nepredvidljivo, kar je povzročilo te velike težave z ledveno hrbtenico. Napad bolečine v ledvenem predelu doživi enkrat v življenju kar 80 % ljudi, od tega se pri 90 % ponovi vsaj enkrat. Gre za civilizacijski problem. Zanimivo je, da težave povezujemo z degeneracijo hrbtenice, a najpogosteje se te bolečine pojavijo pred 45. letom. To je bolezen mlade populacije.

Zaradi katerih telesnih vzrokov nas lahko doleti lumbago?

Vzrokov je več. Največkrat gre za preobremenitve hrbtenice – sklanjanje, dvigovanje, rotacije, težko telesno delo v prisilni drži. Lahko se zgodi zaradi dolgotrajnega vztrajanja v enem položaju, npr. pri ljudeh, ki delajo za tekočim trakom, stojijo celo dopoldne, sklonjeni naprej z rotacijskimi gibi. Najhujša preobremenitev je imobilizacija hrbtenice, najbolj značilna je sedenje. Največ okvar imamo pri ljudeh, ki sedijo za računalnikom. 80 % bolečin iz hrbtenice izvira iz medvretenčne ploščice oz. okoliških struktur, na katere ta ploščica pritiska. Medvretenčna ploščica nima svoje prehrane z žiljem, prehranjuje se iz spodnjega in zgornjega vretenca s perfuzijo tkiva. Z leti ta vretenca izgubijo del prehrane, prav tako ploščica – ta izgublja vsebnost tekočine, se stara, tanjša, presnova je še bolj motena, ploščica se začne posedati in razpokati. Ker je razpokana manj stabilna in ranljiva, postane kot okrogla radirka, na katero stopimo in se razširi. To ne bi bil problem, če ne bi takoj za ploščico potekal celotni živčni kanal. Vse ploščice se starajo, najbolj obremenjene so spodnje ledvene ploščice. Največja obremenitev je tam, kjer ledvena hrbtenica preide iz gibljivega v negibljivi del, križnični del ali proti trtici – tu se ploščice najprej izrodijo.

 

In zato nas skrivi?

Ploščica se tanjša, rečemo, da se izboči ter pred sabo odriva vzdolžne vezi. Ko te vezi popuščajo, tega ne čutimo. Ko pa pritisnejo na vrečo, ki obdaja živčne strukture, začne boleti.

Se da to stanje popraviti?

Prvič se da popraviti. Treba je ugotoviti, kaj človeku škodi, ga umakniti iz obremenitev, spremeniti delovno mesto, da ne bo več dvigoval težkih bremen ali se ne bo po tisočkrat na dan sklanjal, da ne bo prenašal težkih škatel ali nepremično cel dan stal za pultom ali tekočim trakom oziroma ves dan sedel za računalnikom.

To je značilni sodobni problem … Kaj storiti?

Ko sedimo dve uri za računalnikom, ploščica nima nobene prehrane, degenrira, delati se začnejo razpoke. Ko po dveh urah začutimo bolečino, gre največkrat za pomanjkanje kisika v ploščici. Če se samo premaknemo, vstanemo, zavrtimo, bolečina izgine.

Kaj pa obkladki, pomagajo?

Pri akutni bolečini je treba hladiti, nato pa greti. Navadno je hrbtenica občutljiva na mraz. Sicer pa gre pri borbi z bolečino z močnimi analgetiki, elektrostimulacijo, protibolečinskimi obkladki, masažo, računati s kratkotrajnimi učinki. Človek, ki enkrat zapade v cikel bolečine v križu, potrebuje energično fizioterapijo in se mora umakniti iz obremenitev.

Je bolje, da imamo doma računalnik na višini, tako da ob njem stojimo?

Potrebna je le pravočasna menjava položajev. Po eni uri vstanite, se zavrtite, sklonite, naredite dva koraka po sobi, se usedite. Če boste to naredili vsako uro, boste ploščico prehranili in bolečin ne bo. Ni dobro štiri ure sedeti za računalnikom, nato pa eno uro telovaditi. Štiri ure ste namreč to ploščico dušili in jo pustili propadati.

To se da narediti tudi v službi …

Seveda, vstanite, sprehodite se. Delodajalci bodo verjetno čudno gledali, a s tem, ko bi dovolili, da se delavci na eno uro do uro in pol malo sprehodijo, bi preprečili marsikatero težavo. Predvsem pa je pomembna razbremenitev težkih bremen.

Prihajajo k vam tudi pacienti z lumbagom, pri katerih ne morete dokazati nekih fizičnih vzrokov, pa se potem izkaže, da gre za stres, depresijo ipd.?

Tega je veliko. Kot sem dejal, 80 % ljudi enkrat v življenju trpi za lumbagom. A še danes ni konsenza, kaj ga povzroča. Ugotoviti pravi vzrok je težko. Stanje poslabša moderna doba, kjer s CT in MR dobimo cel kup podatkov, ne vemo pa, ali so te spremembe res vzrok bolečine. Še vedno vemo premalo, predvsem pa se pozablja na pogovor s pacientom o tem, kdaj je nastala bolečina, kako je nastopila, v tem sklopu je tudi stres. Stres zagotovo povzroča spremembo same reakcije pacienta, poveča se tonus telesa, ljudje pod stresom so napeti, v krču. Ko odidejo na dopust, se ta bolečina umiri.

Kako vemo, da je čas, da odidemo k zdravniku in se ne vzburjamo po nepotrebnem?

Bolečina v križu je topa bolečina, ki ostane v sklopu križa ali izžareva proti zadnjici, kolkom oziroma široko v spodnjo okončino. Bolečina v povprečju izzveni v treh tednih. Prve dni je hudo, ne moremo se premikati, se skloniti, ostanemo v enem položaju, ko se uležemo, smo nepremični, po nekaj dneh se to umiri. Običajno v tem času sploh ne pridemo do specialista, ortopedi pa teh poškodb ne vidimo, saj prej izzvenijo. Kasneje ne moremo ukrepati, razen s počitkom 48 ur in visoke doze zdravil proti bolečinam. Ko lahko gremo s postelje, je zaželeno, da se začnemo gibati. Zdravniška pomoč je nujna, če se pojavi nadgradnja lumbaga, lumboishialgija, nevrološka okvara. Pri določenih odstotkih ta ploščica, ki se izboči, pritiska na strukture, poči in sredico izstreli v živčni kanal, pritisne na živčno korenino, takrat najdemo živčno okvaro, ne moremo stopiti na prste, občutimo močno mravljinčenje, občutke nemoči ali klecavosti v stopalu. Potrebujemo nujno zdravniško pomoč pri specialistu.

Kakšna je razlika med ledvenim usekom in išiasom?

Ledveni usek ali lumbago je bolečina, ki ostaja v predelu križa, široko izžareva proti zadnjici, kolkom, bolečina ostaja v predelu pasu. Išias pa se širi po živcu, lahko tudi do prstov na stopalu.