Najbolj splošno velja, da nas grejejo predvsem beljakovine, med njimi meso in jajca, korenaste vrste zelenjave, oreški in skoraj vse začimbe. Seveda pa je zelo pomembno, kako posamezne sestavine med seboj kombiniramo in kaj ob tem pijemo. Tudi pri pijači namreč velja, da ena greje, druga pa hladi. Jasno je, da naj bi hrano in pijačo, ki greje, uživali predvsem pozimi, ko nas pogosto zebe. Opozoriti moramo, da je za starostnike priporočljivo uživati manj hrane, ki greje, za vse pa velja, da nas pogreje tudi gibanje.
Avtorica: Vesna Vilčnik
Če začnemo pri beljakovinah, ki jih strokovnjaki navajajo kot tisti vir, ki najbolj greje, lahko izpostavimo kot najbolj »vročo« hrano prav meso. Najbolj nas pogreje rdeče meso, torej govedina in svinjina, perutnina nekoliko manj, ribe pa že hladijo. Pogrela nas bo tudi kakšna dobra omleta iz jajc, še posebno če ji dodamo pekoče začimbe. Med beljakovinami nas pogreje tudi kakšen jogurt, ki pa ne sme biti sladek, saj sladke stvari načeloma hladijo. Drugi najboljši viri beljakovin so trdi, polnomastni sir, rdeča leča, skuta, krvavice in rženi kruh. Zanimivo je, da od vseh žit najbolj greje prav rž. Rdeča leča pa je med stročnicami edina, ki greje. Iz rdeče leče lahko skuhamo odlično juho ali enolončnico, ki jo pripravimo kot pasulj – z veliko prepražene čebule, nekaj korenčka, česna in s semeni rumene gorčice.
Korenaste vrste zelenjave grejejo, vendar ne korenček
Od korenaste zelenjave grejejo predvsem pesa, redkev in repa. Značilno slovensko kosilo, ki si ga običajno privoščimo v zimskem času, je kašnata klobasa ali pečenica z repo. Takšno kosilo vas bo zelo pogrelo, še posebno če je v krvavicah ajdova kaša. Repa je presenetljivo bogata z vitaminom C in nekaterimi esencialnimi aminokislinami. Med drugimi aminokislinami vsebuje lizin, ki preprečuje in blaži herpes, in triptofan, ki blaži depresijo, nespečnost in tesnobo. Tudi rubinasto rdeča pesa je izjemno hranljiva in dobrodošla, če nas zazebe. Peso lahko pripravimo na veliko več načinov kot samo v solati z bučnim oljem. Lahko jo pretlačimo z jogurtom, kislo smetano in kisom in jo postrežemo kot juho ali omako.
Kaj pa ogljikovi hidrati?
Ogljikovi hidrati načeloma hladijo. Če se želite pogreti, ne smete jesti belega kruha ali krompirja. Tudi ne belih testenin in riža. Lahko pa si privoščite rjavi riž, koruzo, proso ali ajdo. Koruza je odlično živilo z malo maščobami in veliko hranili, ki telo oskrbijo z obiljem energije. Če želite ohraniti v vodi topne vitamine B v koruzi (folate in tianin), jo raje kuhajte v sopari. Če jo boste v obliki polente ponudili k divjačinskemu ali govejemu golažu, pa vas bo prav lepo pogrela. Odličen je tudi domač koruzni kruh. Žal pa vas ne bo ogrelo nič, kar je sladko ali sladkega okusa. Greje pravzaprav samo med, ki že od nekdaj pooseblja nesmrtnost in ponovno rojstvo. Daje moč, krepi možatost in prispeva k plodnosti. Med je ljudi spremljal ob vsakršnih praznikih, porokah, večjih kmečkih opravilih, pa tudi med boleznijo. Ingverjev čaj z medom vas bo v zimskih mesecih pogrel bolj kot kar koli drugega.
Kislo, slano, pekoče in začimbe grejejo
Velja si zapomniti, da nas vsaka jed, ki je kislega, slanega ali pekočega okusa, pogreje, medtem ko nas trpka, grenka in sladka živila hladijo. Čebula, česen, hren, pekoča paprika, čili in vsa druga zelišča razen koriandra prispevajo k temu, da nas bo jed pogrela. Nadevane čebule z začinjenim polnozrnatim rižem, pečene v pečici, so lahko izvrstna dopolnitev h govejim zrezkom ali svinjski pečenki. Za česen vemo, da ga ljudje že tisočletja uporabljajo v zdravilne namene, najbolje pa izkoristimo njegovo hranilno moč, če ga potem, ko ga sesekljamo ali stremo, pustimo stati deset minut, preden ga začnemo kuhati. Cele stroke česna lahko tudi spečemo na olivnem olju in ga, ko postane ves mehak in kremast, namažemo na ržen ali ajdov kruh. Vsaka jed, ki jo bomo izdatno solili, bo prav tako zagnala našo »peč« v telesu; paziti pa moramo, da ne pretiravamo.
Oreški so polni energije, beljakovin in hranil
Oreški nižajo tveganje za raka in srčno-žilne bolezni. So odličen vir aminokisline arginin, ki varuje srce, in vitaminov B. Sodijo med hrano, ki greje. Če želite obogatiti jedilnik in se dobro pogreti v mrzlih dneh, lahko drobno sesekljane oreške pražite na oljčnem olju (kokosovo in sončnično olje ter maslo hladijo!) skupaj s krušnimi drobtinami, nato pa mešanico dodajte polnozrnatim testeninam oz. rjavemu rižu. Drobno sesekljane oreške lahko uporabite tudi kot panado za piščančje zrezke. Zelo pomembno je, da oreške hranite v hladilniku ali zamrzovalniku, da olje v njih ne postane žarko. Če želite okrepiti njihov okus, jih pecite v pečici od pet do deset minut oziroma dokler ne zadišijo.
Pozimi nazdravimo z vinom ali s čajem
Vino, še posebno kuhano, vas bo v hladnih dneh lepo pogrelo. Bolj kot belo greje rdeče vino. Če boste kuhanemu rdečemu vinu dodali še cimet ali kajenski poper, pa bo to že prava eksplozija toplote. Če vina ne pijete, so druga možnost žgane pijače. Pred jedjo kot aperitiv ali po jedi kot degustiv. Nikakor pa v mrzlih mesecih ne priporočamo pitja piva, ki telo hladi. Med brezalkoholnimi pijačami hladijo še voda, mleko, zeliščni in pravi čaji, medtem ko šipkov ali ingverjev čaj telo pogrejeta. Ingver prihaja iz jugovzhodne Azije in sodi med najstarejše začimbe. Naprodaj je kot sveža korenina, v prahu in kandiran. Če želite, da vas dobro ogreje, ga naribajte ali narežite. Ingver blaži tudi potovalno slabost in bruhanje, ima pa tudi protivnetne lastnosti. Pogrel nas bo tudi šipkov čaj. Šipek krepi imunski sistem, izboljšuje koncentracijo, pomaga pri težavah z žilami in spodbuja libido. Ker vsebuje kar desetkrat več vitamina C kot limona, nas dobro varuje pred prehladi in okužbami. Vsebuje pa tudi obilo antioksidantov, ki preprečujejo nabiranje odvečnih kilogramov.
Topli ananasov punč z ingverjem
Čeprav sadje sodi med tisto vrsto jedi, ki načeloma hladijo, ga lahko z uporabo primerne začimbe spremenimo v jed oz. pijačo, ki nas pogreje.
Topli ananasov punč z ingverjem:
Potrebujemo:
950 ml ananasovega soka
100 g narezanega svežega ingverja (lahko neolupljenega)
1 žlica medu
1 po dolžini razpolovljena cimetova palčka
8 nageljnovih žbic
četrtina žličke popra
Priprava: V posodi zmešamo ananasov sok, ingver, med, cimet, nageljnove žbice in poper ter zavremo. Ogenj zmanjšamo in počasi kuhamo deset minut. Precedimo ter postrežemo in pijemo toplo.
Po stari indijski ajurvedi je v osnovi topla hrana tista, ki vsebuje malo vode, hladna pa tista, ki je vsebuje več. Tako na primer sadje in zelenjava hladita, vendar pa to ne pomeni, da naj v hladnih dneh ne bi uživali teh dveh osnovnih virov mineralov. In še nekaj: hrana z več rudninami bolj pogreje kot tista, ki jih vsebuje manj.
Bolj kot vsa hrana greje redno gibanje, zlasti hoja, ki spravi v obtok in pretok vse, kar pojemo, ter pospešuje izločanje presnovnih produktov.
Januar 2016
