Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Obdobje nosečnosti je lahko za nekatere ženske najlepše v njihovem življenju, za druge pa najbolj stresno in naporno. Za vse pa velja, da je priporočljivo hoditi na redne preglede v nosečnosti, da lahko zdravniki oziroma diplomirane babice pravočasno zaznajo morebitne nepravilnosti. O tem, kateri pregledi so priporočljivi, kateri plačljivi in kateri brezplačni, pa tudi o smiselnosti 3D- in 4D-ultrazvočnih preiskav smo se pogovarjali s predstojnico ginekološko-porodniške službe Splošne bolnišnice Jesenice Evo Macun, dr. med.

Avtorica: Vesna Vilčnik

Koliko pregledov je običajno potrebnih v nosečnosti?

Za normalno nosečnost je predvidenih deset osnovnih pregledov do 40. tedna nosečnosti. Od teh jih lahko po našem pravilniku o preventivnem varstvu pet opravi tudi babica. Če v ambulanti ni zaposlene babice, te preglede opravi zdravnik. V našem dispanzerju za žene že eno leto deluje babiška ambulanta, kamor zdravniki na te vmesne preglede, ki jih lahko opravi babica in kjer ni potreben zdravnik, napotijo nosečnice.

Kako pa se odzovejo nosečnice na dejstvo, da jih bo pregledala babica in ne zdravnik?

Zelo dobro. Običajno se malce pozanimajo pri prijateljicah, ki so že bile noseče in na takšnem pregledu in postopoma dobijo zaupanje. Še posebno ko pridejo same na pregled in ugotovijo, da ima babica ob običajnem pregledu tudi več časa za pogovor, da se ji lahko individualno posveti, se pogovarja z njo tudi o pripravah na porod, o tem, kdaj iti na porodniški dopust in drugem, so še posebno vesele in zadovoljne. Babica se z nosečnico lažje pogovori tudi o povsem običajnih in normalnih nosečniških težavah kot so slabost med nosečnostjo, prehrana ali prebava. Za te pogovore običajno zdravniki nimamo dovolj časa.

Kdaj naj nosečnica pride na prvi pregled h ginekologu?

Po naših priporočilih je to nekje med 8. in 12. tednom oziroma takrat, ko izostane druga menstruacija. Ne prej. Torej, ko je nosečnostni test pozitiven, ženska pokliče v ambulanto izbranega ginekologa, kjer jo naročijo na prvi pregled. Če pa ženska že prej krvavi, če ima močne bolečine v spodnjem delu trebuha, krče ali če so kakšne druge težave, potem pa mora priti že prej.

Kateri ginekološki in ultrazvočni pregledi so ključni v prvem trimesečju?

V prvem trimesečju je ključen pregled za potrditev nosečnosti, pomembno je tudi preveriti, da je nosečnost res v maternici, pogledamo pa tudi, koliko je plodov. Lahko je eden, lahko so tudi dvojčki, trojčki. Na tem prvem ultrazvočnem pregledu ugotavljamo še prisotnost srčnega utripa, z meritvijo teme–trtica pa natančno določimo trajanje nosečnosti. Preverimo tudi jajčnike. Sicer pa kakšen drug ultrazvočni pregled, razen omenjenega, na račun zavarovalnice v tem času ni predviden.

Najbrž šele v drugem trimesečju?

Tako je. To je najobsežnejši pregled v nosečnosti, saj poleg meritve teže, krvnega tlaka in laboratorijskih preiskav obsega še ultrazvok. To je tako imenovana morfologija. Na tem pregledu ugotavljamo, ali so vsi organski sistemi normalno razviti. Ta pregled je med 20. in 24. tednom. Takrat lahko tudi že določimo spol, preverimo, kje in kako leži posteljica, količino plodovnice in seveda rast ploda. V primeru rizične nosečnosti ali zgodnjih porodov opravimo tudi oceno materničnega vratu.

V katerem obdobju pa je na vrsti pregled nuhalne svetline in zakaj je potreben?

Nujno potreben ni. Tudi ni pregled, ki ga krije zdravstveno zavarovanje pri vseh nosečnicah. Pri nosečnicah, mlajših od 35 let, je to pregled, pri katerem se izmeri nuhalna svetlina in na podlagi le-te in še drugih parametrov se računalniško izračuna tveganje, da ženska nosi otroka z Downovim sindromom in drugimi kromosomskimi nepravilnostmi. To ni diagnostična, ampak presejalna preiskava. Na podlagi te preiskave sicer ne moremo z gotovostjo reči, ali ima otrok Downov sindrom ali ne, izračunamo lahko samo tveganje. Poseben program potem izračuna povišano tveganje, katerega meja znaša 1 : 300. Kadar je tveganje večje od 1 : 300, na primer 1 : 50 ali 1 : 100, nosečnico napotimo na diagnostične preiskave. Dodatno se uporablja še presejalna preiskava s hormoni, ki lahko to tveganje spremeni na bolje ali na slabše. Ta preiskava je samoplačniška, opravljajo jo certificirani preiskovalci, ki pridobijo certifikat za opravljanje tega pregleda, in računalniški program, ki ugotavlja tveganje. Ta preiskava je omogočena na napotnico med 35. in 37. letom starosti nosečnice.

Kako pa potekajo 3D- ali 4D-ultrazvočne preiskave?

Pri nas jih sicer ne delamo, saj so te preiskave izredno redko potrebne za diagnostiko. To so preiskave bolj komercialne narave; starši pa radi vidijo, kako je videti njihov otrok na 3D- ali 4D-ultrazvoku. Večino nepravilnosti lahko zdravniki vidimo na običajnih 2D-preiskavah.

Se pravi, da iz zdravstvenega vidika 3D- oz. 4D-preiskave niso nujne?

Za zdaj ne. Redke nepravilnosti so, ki jih lahko vidimo samo na ta način. Predvsem gre za željo staršev; še posebej so preiskave dobrodošle pri partnerjih, ki morda ne morejo začutiti otroka, pa jim ga prav takšna preiskava zelo približa. Navezovanje na otroka je zaradi te 3D- oz. 4D-tehnologije lažje.

Je takšen pregled plačljiv?

Če je potreben pregled zaradi diagnoze nekega obolenja, je storitev brezplačna, sicer je plačljiva. Če pri 2D-pregledu ugotovimo, da obstaja sum za razcep ustnic neba ali kakšne anomalije udov, potem to poskušamo potrditi še s 3D- ali 4D-ultrazvokom. Mora pa biti otrok takrat v takšnem položaju, da lahko morebitno nepravilnost potrdimo. Še enkrat pa bi rada poudarila, da v tem primeru potrjujemo neki sum, ki ga sicer predvidimo že na 2D-preiskavi.

Kako potekajo pregledi v zadnjem trimesečju?

S strani zavarovalnice po morfološkem pregledu med 20. in 24. tednom ni več predvidenega pregleda. Načeloma po tem ultrazvočnih pregledov ni več. Se pa v Sloveniji okrog 32. tedna pogosto opravi ultrazvok zaradi ocene rasti ploda. Preveri se teža, krvni tlak, razdalja simfiza–fundus, plodovi srčni utripi. Nosečnico povprašamo o otrdevanju trebuha, tiščanju navzdol, otekanju nog in rok. Tudi ta pregled lahko sicer opravi diplomirana babica.

Kaj pa pregledi po 36. tednu nosečnosti?

Po 36. tednu naj bi nosečnica prišla na pregled enkrat tedensko, to je še petkrat, kar je skupno 11 pregledov v nosečnosti. V tem času pogledamo, ali je otrok v maternici pravilno obrnjen in ocenimo otrokovo splošno stanje, preverimo količino plodovnice in oceno posteljice. Proti koncu nosečnosti v ginekološko-porodniških ambulantah s pomočjo naprav, ki se jim reče kardiotokografi (CTG), spremljamo otrokov srčni utrip in aktivnosti maternice. Takšen pregled traja okoli 20 min, nosečnica lahko leži na boku, ni pa nujno, lahko tudi sedi, posluša glasbo ali bere.

Kaj pa pregledi po terminu poroda?

Pregledi so še pogostejši, prvi teden po terminu na tri do štiri dni. Opravimo že omenjeni CTG in oceno količine plodovnice ter preverimo gibanje otroka. Po 41. tednu, to je en teden po predvidenem roku, pa so preiskave še pogostejše, ženski pa že ponudimo tudi sprožitev poroda. Če tega ne želi, počakamo do največ 14 dni po določenem terminu, ki je skrajni rok za porod. Po tem roku se tveganje za plod zelo poveča.

3D- in 4D-ultrazvok je primeren za starše, ki ne »začutijo« svojega otroka. Tovrsten ultrazvok jim lahko pomaga, da se zbližajo s svojim otrokom. Iz medijev je znana zgodba o Claire Crawford, ki je s fantom nepričakovano zanosila pri 17 letih. Najprej je razmišljala o splavu, saj se ni mogla sprijazniti z dejstvom, da je noseča. Nato pa ji je prav fotografija 3D-ultrazvoka v 12. tednu nosečnosti popolnoma spremenila pogled na otroka in vplivala na njeno življenje. »Videla sem svojega otroka. Videla sem njegov srčni utrip. Najprej me je popadel živčni smeh, nato sem komaj zadrževala solze, saj sem opazovala otrokovo poskakovanje in ples. Takrat sem se odločila, da bom otroka obdržala ne glede na vse,« je povedala za Western Journalism.

 

December 2015

Ne spreglejte

V današnjem hitrem in stresnem svetu se mnogi med nami soočajo z anksioznostjo, depresijo in kroničnim stresom. Te čustvene stiske
Preberi več
Pityriasis versicolor ali kožna plesen je pogosta kožna glivična okužba.2 Pojavlja se pri ljudeh po vsem svetu, vendar je pogostejša
Preberi več
Multipla skleroza je kronična bolezen, ki prizadene osrednje živčevje. Zaradi poškodb zaščitne ovojnice živčnih celic pride do okrnjenega oz. prekinjenega
Preberi več
Parkinsonova bolezen po incidenci nevrodegenerativnih bolezni sodi v sam vrh, tik za pojavnostjo demence. Pri bolezni pride do postopnega odmiranja
Preberi več
Ste se že kdaj srečali z nenadnim občutkom močne bolečine v gležnju, ko ste naredili neroden korak? Najverjetneje je bil
Preberi več
hemoroidi operacija trtica
V zadnjem času se v različnih vejah medicine vedno pogosteje uporablja zdravljenje z laserjem, tudi v proktologiji. Z uporabo laserja
Preberi več
Melatonin je naravni hormon, ki nastaja predvsem v češeriki, majhni žlezi v možganih, ter se sprošča v krvni obtok. Češerika
Preberi več
Rak želodca je ena izmed rakavih bolezni z najvišjo stopnjo smrtnosti, ta pa je v večji meri posledica poznega prepoznavanja,
Preberi več